+386 4 2801 510 info@os-jakobaaljaza.si
Select Page

Projekt: KORAK K SONČKU

Na šoli si prizadevamo pri učencih razvijati strpnost in sprejemanje drugačnosti, zato preko različnih dejavnosti v okviru projekta Korak k Sončku izvajamo aktivnosti in delavnice, ki se nanašajo na spoznavanje in sprejemanje drugačnosti ter osveščanje in integracijo oseb z oviranostjo. V letošnjem šolskem letu v projektu sodelujemo drugo leto, med  učenci in učitelji je projekt zelo dobro sprejet. Projekt organizira Zveza Sonček.

Cilji projekta so:                   

  • pri učencih razvijati sprejemanje in razumevanje vsakršne drugačnosti,
  • seznanjanje strokovnih delavcev v vrtcih ali šolah z razvojnimi značilnostmi in posebnimi vzgojno-izobraževalnimi potrebami otrok z invalidnostmi,
  • medsebojno druženje in preprečevanje diskriminacije,
  • ustvariti primerno socialno klimo za vključevanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami v redne oblike varstva in izobraževanja.

Nekaj izvedenih aktivnosti:  

1. Z mlajšimi učenci smo preko različnih tematskih slikanic spoznavali drugačnost, različnost. Spoznavali smo, da smo lahko prijatelji, čeprav smo si  tako različni. Pomagamo si, čeprav imamo radi različne stvari in imamo različne sposobnosti.

Spoznavali smo kaj imamo skupnega z ljudmi, ki se srečujejo z različnimi boleznimi in težavami. Preko prebranih knjig smo tako spoznavali osebe s cerebralno paralizo, osebe z invalidnostjo, otroke, ki se srečujejo z različnimi težavami kot so albinizem, avtizem, diskalkulija, sladkorna bolezen, disleksija, Downov sindrom, hiperaktivnost, slepota, gluhota, jecljanje …

Naučili smo se, da smo vsi dragoceni prav takšni, kot smo. Namesto, da se bojimo medsebojnih razlik, se o njih poučimo, da jih lahko razumemo.

Pogovor o drugačnosti je zelo dragocen, saj so učenci ugotovili, da je vsak izmed nas malo drugačen od drugih, da vsak nekaj zna, kakšne stvari pa tudi ne. Tako lahko pomagamo drug drugemu.

2. Ob svetovnem dnevu Braillove pisave smo spoznavali kako berejo slepe osebe. Med drugim smo preko igre spoznali, da slepe osebe svet opazujejo z drugimi čutili, da ni prijetno hoditi v popolni temi in da je zelo težko risati v temi. Spoznavali smo tudi pripomočke slepih in slabovidnih oseb ter se seznanili, kako se lahko premikajo po mestu, kako si lahko izposodijo knjige, kako se učijo v šoli in kakšna dodatna izobraževanja imajo, da so samostojni.

Učenci so se spomnili, da je Braillova pisava tudi na embalažah zdravil, semaforji so opremljeni z zvočnim opozorilom, … Ugotavljali smo tudi, kje vse so lahko slepi ljudje uspešni in katerih poklicev zaradi slepote ne morejo opravljati.

3. Spoznavali smo svet občutkov. V prazno škatlo so dali različne predmete, ki so predstavljali npr. šolo, likovni pouk, morje, zimo ali šport (temo so predhodno izžrebali). V škatlo so izrezali luknjo in jo z blagom pokrili, da je lahko nekdo potisnil roko v luknjo in otipal predmete. Nato je vsak učenec na list papirja zapisal, kaj misli, na katero temo so vezani predmeti.

4. Ob mednarodnem dnevu gluhonemih smo spoznavali  kako se sporazumevajo gluhe in gluhoneme osebe, naučili smo se tudi zakretati otroško pesmico. 

5. Obisk slabovidne osebe

Obiskala nas je Darja, ki ima že od najstništva diagnozo multiple skleroze. Na eno oko slabo vidi, na drugo pa je oslepela. Darja nas je prišla pogledat v 1.razred. Malo nam je povedala o svojem življenju in pokazala pripomočke, s katerimi si olajša vsakdanjik. Pokazala nam je posebno belo palico, ki jo uporabljali slepi in slabovidni. Poskusili smo posebno povečevalno steklo in z njim poskusili nekaj prebrati. Pokukali smo tudi skozi poseben daljnogled, ki zelo poveča sliko. Povedala je, da ima tudi na telefonu prilagojeno pisavo, knjige težko bere, pomaga si z bralnikom. Spoznali smo tudi razlike med slepoto in slabovidnostjo.

6. Ob svetovnem dnevu cerebralne paralize smo z učenci spoznavali kaj je cerebralna paraliza in s kakšnimi težavami se soočajo otroci (in odrasli) s cerebralno paralizo. Dejavnost je temeljila na razvijanju strpnosti, medsebojnega spoštovanja in sožitja.

Učenci so pridobili tudi nova znanja o prirojenih in pridobljenih poškodbah možganov, velik poudarek pa smo namenili tudi skrbi za svojo varnost in zdravje – preventivi pred nezgodnimi poškodbami glave.

7. Športni dan v sodelovanju s Sončkom – Zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije  (4. in 5. razredi). Skupaj smo igrali košarko, odbojko in balinanje. Otroci so ohranili lepe spomine na ta dan in spoznali drobtinico življenja invalidov. 

8. Obisk parašportnikov Darka Đurića in Tije Vrhovnik

Obiskal nas je Darko Đurić, vrhunski športnik in svetovni prvak v plavanju. Spremljala ga je Tija Vrhovnik, nekdanja članica ŽNK Radomlje in nepogrešljiva članica slovenske ženske reprezentance v odbojki sede. Darko, ki se je rodil brez obeh nog in roke ter Tija, rojena brez ene roke, sta učencem devetega razreda predstavila svoje začetke v športu in gotovo ovrgla nekaj predsodkov o gibalno oviranih osebah. Ljubezen do športa in motivacija za gibanje je namreč skupna prav vsem športnikom, pot k uspehu pa najdejo tisti z jasnimi cilji. Devetošolci so se ob Tijinem usmerjanju preizkusili v odbojki sede, drugošolci pa kasneje še v igrici sedečega podajanja žoge. Med dejavnostmi smo učitelji spodbujali dialog na temo inkluzije in sprejemanja drugačnosti.

9. Bontonček

Na šoli so bile izvedene tudi štiri delavnice na temo Bontonček. Obiskale so nas tri hendikepirane osebe z osebnimi asistenti iz Društva za teorijo in kulturo hendikepa (Društvo YHD). Delavnice so imeli učenci treh 6. razredov in enega 5. razreda.

Namen delavnice Bontonček je razvijanje samopodobe in sprejemanja drugačnosti, različnosti. Ko učenci spoznavajo različnosti v osebni izkušnji,  krepijo zavest o samem sebi, svojih zmožnostih in osebnostnih lastnostih. S tem vplivamo tudi na boljšo samopodobo pri učencih, saj ozaveščajo, da nisi slab, če povsem ne ustrezaš nekim družbenim normam, ki jih narekujejo mediji, spletni vplivneži, moda itn. Delavnice so namenjene ozaveščanju o življenju hendikepiranih oseb in enakih pravicah vseh ljudi.

Lidija Hožič

dav
Dostopnost